Novice, Zadnja novica

Mesečnik Ptujčan: zdaj tudi kot e-časopis

Lokalne volitve 2018 niso tako daleč in gotovo se še spomnimo: rdeča nit je bila pri vseh akterjih enaka (in prav je tako!):
mi gremo na volitve, da bi zastopali vas! Volite nas! Da bomo delali za vas. Mi vas bomo poslušali. In slišali.

So pa sicer redki tudi povedali, KAKO nameravajo poslušati. Na kak način konkretno. In kaj (jim) to konkretno pomeni: “slišati”.

Gibanje Ptuj je naš skupni ponos je pokazalo en svoj odgovor na ta kako: odprlo je FB SKUPINO, ki občanom daje okvir, kjer lahko povemo, vprašamo, komentiramo, problematiziramo, pohvalimo, povabimo … In to je že nek majhen korak naprej k odgovoru, KAKO opcija, ki je v MS (PJN), posluša občane.

Omenjeno FB skupino še zdaleč ne uporabljajo le člani Društva Ptuj je naš in njegovi simpatizerji, pač pa številni Ptujčani. Tudi člani drugih list in strank, zastopanih v MS. Še vedno prihajajo prošenje za vključitev v FB skupino in kar še posebej veseli, je: vse več članov skupine je tudi zares aktivnih: pišejo, izražajo mnenja, pohvalijo, opozorijo na kaj lepega, povabijo na kakšno prireditev …

Bliža se, slišim, VIDEO SNEMANJE SEJ Mestnega sveta. To bo še korak naprej k povečanju možnosti, da volivec vidi, KAJ in KAKO zastopa (njegov) izvoljeni izvoljenec v MS. Tudi temu bo treba ploskati, ko bodo seje odložene in spravljene na spletu.

Županja že nekaj časa posluša individualno občane v živo v POGOVORNIH URAH; in to je že bilo – vsaj kar se mene tiče – ploskanja deležno.

Zdaj pa je tu še eno orodje:

e-Ptujčan.

Kaj je e-Ptujčan?
V čem se razlikuje od Ptujčana, ki ga lahko snamete s spletne strani MOP?

Kaj je to ‘marsikaj’?
Najpomembneje: omogoča dialog.

E-Ptujčan je primer spletnega časopisa.
E-Ptujčan ima vse, kar ima tiskani Ptujčan (aprilsko številko smo prelili v e-obliko.)
E-Ptujčan pa pri tem omogoča še marsikaj, česar tiskani Ptujčan ne.

E-Ptujčan pa je hkrati tudi medij občanov.
MOP – (Organ Župan, mestni svetniki in svetnice in zaposleni na MOP torej) – uporabljajo ‘medij MOP’, da povedo občanom, kar imajo povedati.
OBČAN pa ima za dialog s svojimi izvoljenimi v tiskanem Ptujčanu na voljo “pisma bralcev”.
To je kakopak hvale vreden korak naprej k demokratično-dialoškemu “higenskemu minimumu”.
(Spomnimo: V prejšnjem sklicu MS občani v Ptujčanu nismo mogli objaviti članka. Odogovorjeno je bilo: “Ptujčan je časopis političnih opcij, zastopanih v MS, ne pa občanov.”)
Z novim sklicom MS so torej v Ptujčanu tudi “pisma bralcev”. Tudi to je napredek.

Tiskani Ptujčan je enosmeren, monološki.
Tiskani Ptujčan – citiram – je “medij Mestne občine Ptuj”.
Najbrž bi bilo kar prav, če bi bil (tudi) “medij občanov”, saj ga plačujejo meščani s svojim skupn(ostn)im denarjem.

Pa si na kratko poglejmo pisma bralcev, da bi lažje (u)videli prednosti e-Ptujčana:
“Pisma bralcev” – občanov zavzemajo v aprilski številki, ki ima 40 strani, konkretno toliko prostora:

Pisma bralcev: tretjina ene strani za občane. 39 strani + 2/3 strani pa za sporočila predstavnikov občanov.
Pisma bralcev: ena tretjina strani za občane. 39 strani + 2/3 pa za sporočila predstavnikov občanov.

Zdaj vidimo, kako pomembno je, pri številu strani, ki so na voljo predstavnikov občanov, da bi imeli kanal, po katerem bi občani lahko ‘dostavljali’ svoja stališča na “ušesa” svojim izvoljenim.
(Domnevam sicer, da bi uredništvo objavilo tudi več pisem bralcev; če bi jih le prejeli. A vseeno bi verjetno bili občani omejeni s prostorom, stranmi in številom znakov.)

Tukaj ima e-Ptujčan v primerjavi s tiskanim številne praktične prednosti!

E-Ptujčan je, za razliko od tiskanega, dialoški (kar nobena tiskovina nikoli ne more biti).
Pri vsakem članku v e-Ptujčanu lahko namreč vzpostavite dialog z Mestno občino Ptuj (na osnovi njenega medija) in sicer tako, da:

  • komentirate zapisan članek,
  • ga delite med sovje prijatelje po družbenih omrežjih,
  • lahko ga všečkate,
  • avtorju članka lahko postavite vprašanje.
  • Lahko izrazite željo po nadaljnjem dialogu.
  • Pri tem pa niste omejeni z znaki. Lahko se razpišete (kar se v tiskanem Ptujčanu nikoli ne boste mogli – tudi, če bi se želeli, ker je št. strani definirano vnaprej.)
  • e-Ptujčan lahko nastaja sproti, članek za člankom – in je s tem aktualnejši (in v dandanes, ko se svet bliskovito spreminja, je včasih brati konec meseca 20 dni staro novico …)
  • dialog, kolikor ga je, je trenutno možen predvsem prek FB. Vidimo, da se županja (in nekateri svetniki) na svojem osebnem prfilu promptno vključuje, odgovarja in pojasnjuje ter informira. A mnogim je Facebook mrzek! Številni občani FB sploh ne uporabljajo! (Le 10, 15 % ga morda uporablja.)
  • E-Ptujčan pa je spletni časopis in vsak, ki uporablja splet, lahko vidi e-Ptujčana in tudi vanj tudi aktivno vsebinsko poseže. (In kdo danes ne uporablja spleta? OK; kakšna (precej) stara mama. Ampak čez 5, 10, 20 let … – bo tiskanega Ptujčana vzela v roke le še kakšna stara mama. Rojena pred …)
  • E-Ptujčan nudi možnost oglasnih pasic – kjer se lahko oglašujejo podjetja itd. – in MOP bi lahko tudi s tem nekaj denarja pobrala.

Tale vzorčni e-Ptujčan je bil narejen doma, “v garaži”. Če se ga da narediti “v garaži” – bi se ga dalo tudi v pisarni?

Stroški takšnega e-Ptujčana? *
Kot vidite: trenutna verzija je postavljena na zastonjskem orodju. Torej je strošek: nič. Članki za tiskani Ptujčan so že … (ne vem: plačani ali zastonj); kakorkoli: so, že obstajajo. Članki za tiskani Ptujčan so tudi že lektorirani (za objavo v tiskani obliki). Fotografije za tiskani Ptujčan so prav tako že plačane, avtorske pravice urejene. Torej?
Črke in fotke, ki že obstajajo, je treba le prenest v spletno okolje in je že tu:
e-Ptujčan.

* No, če si pa pripravljen odšteti na leto par sto EUR, dobiš namesto zastonjskega okolja (kot ga vidite trenutno), profesionalno spletno okolje, ki - kot vse na spletu - omogoča še dosti več: šmensi, pensi, fensi -> lepše “kože” (skin), več funkcionalnosti, več možnosti oblikovanja itd. itd. 
- Skratka: boljšo, lepšo, sofisticirano uporabniško izkušnjo, up-to-date z zadnjimi tehnološkimi novotarijami.
Recimo: vsak dogodek, ki bi se vpisal med prireditve, se samodejno (!) poveže s FB strano prireditelja, z web stranjo prireditelja, se ga lahko deli na vsa socialna omrežja.

Zahtevnost prenosa vsebin iz tiskanega v e-Ptjčana?
Vsak srednješolec zna to narediti.

Koliko časa potrebuješ, da preneseš članke v spletno okolje?
Sam nisem vešč uporabe wordpressa, a sem tale e-Ptujčan prelili iz občinskega pdf-ja v to, kar vidite, v dobri uri. Nakar je Darko Plohl, ki je uporabe wordpressa vešč, potreboval še pol urce, da je dodelal kolofon, glavo, tehnikalije.

Tako se zdaj razpirajo vprašanja iz naslovnice:

  • Kaj pa, če bi tiskanega Ptujčana lahko brali tudi v e-obliki?
  • Tako bi ga lahko brali Ptujčani doma in po svetu … in tudi kaj … :
  • … pokomentirali! Napisali! Vprašali.
  • Mogoče bi celo kdo rekel: “Odjavljam se od tiskanega, šparam papir, prijaznejši bom do okolja, šparajmo pri strošku za raznos tiskanega, čisto dovolj mi je e-Ptujčan.” (Če bomo kdaj konec koncev res želeli v lokalno skupnost množično vključiti-aktivirati mlade, bodo ti za začetek hoteli stvari na spletu.)
  • Kaj pa, če bi članki prihajali kar sproti, ko bi nastali? In bi pač proti koncu meseca le “prelili” vsebine na papir in ga v tiskani obliki poslali tistim, ki ga pač želijo brati a) na papirju in b) enkrat, konec meseca?
  • Kaj če bi se članke in fotke označevalo (tag-alo) in bi sočasno nastal iskalen e-arhiv mesta?
  • Kaj pa če bi se s tag-anjem (označevanjem) svetnikom samodejno delal arhiv podanih pobud in vprašanj? (Seveda isto tudi odgovarjevalcem?)
  • Kaj pa, če bi vsebine bi bile najdljive “iskalno”: tako da bi vpisal ključno besedo in dobil vse članke (avtorja ali v rubriki ali s ključno besedo)? (Zdaj moraš najmanj odpreti vsak pdf, pogledati v kazalo.)
  • Kaj pa, če bi tak e-Ptujčan bil integralni del pametne spletne strani mesta?

Sklep(am):


(Tiskani) Ptujčan, glasilo Mestne občine Ptuj v PDF obliki je tehnična rešitev iz prejšnjega stoletja.
(Soustanovitelj Adoba, Dr. John Warnock je PDF format inoviral leta 1992.) V prejšnjem stoletju se boljše pač ni dalo. (Vsaj zastonj ali poceni ne.) /In da ne bo pomote: PDF je še zmeraj super orodje za mnoge reči; za spletno izdajo glasila občine pa dandanes pač ne več dovolj dobro./
Pa ni zastarela le tehnika, pač pa tudi logika, na kateri temeljijo tiskani mesečniki: “Mi bomo povedali vam, vi pa vzemite to na znanje. In pika.”
Spomnimo se, kako so to počeli še malo bolj nazaj: “Tram-tram!, meščani: razglašamo, da vam njegovo veličanstvo sporoča …”
Malo poenostavljam (ampak v bistvu ne preveč), namerno, da bi bila poanta jasna.

Kdor želi biti dandanes resnično v dialogu z nekom, se posložuje tudi spletnih orodij, ki omogočajo dvosmerno komuniciranje.

Saj vidimo: družbena omrežja so prav to – orodje za stopanje v dialog.

V “preambuliPtuj je naš skupni ponos pravimo, da je (kot že ime pove) Ptuj naš skupini ponos, da smo Ptuj vsi ljudje, in menimo, da vsak občan kaj ve, da se vsak občan za kaj zanima in da se vsakega občana skupnostno življenje na kakšni točki tiče.
Naj si bo pri temi vrtec, ceste, odpadki, zdravstvo, osnovna šola, voda, okolje … itd. itn.
Če bi vsak občan kaj prispeval, kakšno svojo alternativno misel, zamisel, idejo, pobudo, predlog, bi naši odločevalci pač imeli na voljo več izbire.
Več izbire pa potencialno pomeni večja možnost za boljšo odločitev.
Na predstavljeni način bi z e-Ptujčanom izvoljeni lažje poslušali in slišali voljo volivcev. Vsaj zainteresiranih volivcev. (Tistim, ki to niso, je itak vseeno; oni ne potrebujejo e-Ptujčana, pa tudi tiskanega ne.)
Zato sva dva občana D&S naredila tale primer e-Ptujčana, da bi pokazala,

kako bi lahko OBČINA IN OBČANI imeli svoj skupni “kanal”. ‘Občinarji’ bi z njim občanom sporočali, kar in kakor sporočajo pač že doslej, občani pa bi povedali svojim izvoljenim to, kar mislijo, želijo in potrebujejo.

Saj to izvoljeni pravijo, da si željo -> Zastopati voljo volivcev.
Saj v tem je bistvo vladavine ljudstva -> demorkacije in lokalne samo-uprave.
In če nimaš orodja (kanala) za to, KAKO poslušati ljudi (ali če je kanal ‘zaštopfan’ ali ‘dol zaprt’), jih ne moreš slišati, (pa četudi si to iskreno želiš).

E-Ptujčan je torej: tako rekoč zastonjska možnost, kako še bolje prisluhniti ljudem.

Še analogija za konec:
Volitve so vsaka štiri leta. -> Izvoljeni imajo nek cilj.
Tudi ko gremo z avtom na pot, -> imamo nek cilj.
Pomislimo: kaj bi se zgodilo, če bi krmilo/volan avtomobila premaknili le na vsakem četrtem ovinku? – V prvem bi “ausglajzali”!
Kaj počne šofer med vožnjo? -> Nenehno premika volan, stalno korigira.
Na osnovi česa? -> Opazovanja okolice.

Povratne informacije, ki bi jih izvoljeni občinski “šoferji” na ta način dobili s pomočjo e-Ptujčana od svojih občanov (družbenega okolja), bi lahko svetniki “pretvorili” v stalne korekcije pri odločanju -> doseganju ciljev, ki naj bodo po volji ljudi.

Kot skupnost bi lahko hitreje in predvsem z manj “karamboli” prišli do želenega cilja.
Saj: katastrofalne posledice so hvala bogu redke (a se žal – vidimo – dogajajo), ampak že, če te kdo samo oplazi in “počoha”, ko si sparkiran, ni ravno fajn. Pa tudi, če se ti zabije v rit, ni prijetno.

****

Spoštovani someščani, če se vam zdi e-Ptujčan O.K, ga prosimo delite.
Še najbolje pa: prekopirajte tale lik do e-Ptujčana:

https://ptujcan.home.blog

in ga pošljite po mailu tistim, ki FB nimajo.

Hvala.
Darko in Samo

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.