Face

Branko Brumen

SMS: Branko, te lahko tikam; dolgo se že poznava …?


BB: Seveda, ne samo da se dolgo poznava, verjamem, da sva soustvarila izjemno pomemben projekt za Ptuj, profesionalizacijo mestnega gledališča.

SMS: Veš, česa se najprej spomnim, ko pomislim nate?

BB: Verjetno po pogumu, da sem sprejel odločitev o profesionalizaciji gledališča, pri čemer si bil kot režiser, skupaj z managerjem Francijem, izjemno talentirano igralsko zasedbo Tadeja, Neša, Vojka, Aljoše…, eden od glavnih argumentov za odločitev;

SMS: Ne, čisto nekaj drugega: Ko si bil ti predsednik izvršnega sveta občine Ptuj, si izdal eno tako knjižico z naslovom …, ki me je zelo pritegnila. Kako je že bil naslov? “Ptuj čez 30 let”? Kdaj je bilo to, 1991?


BB: Mislim da leta 1992, ko smo v Izvršnem svetu Skupščine občine Ptuj, ki sem ga vodil, na podlagi posvetov in okroglih miz z naslovom »Ptuj – včeraj-danes-jutri«, v sodelovanju z razvojnimi deležniki izdali dokument z vizijo »Ptuj – podjetje lastnega razvoja na razvojni osi Slovenije«, globalno strategijo, strateškimi razvojnimi področji…

Pri tem smo izhajali iz zgodovinsko prelomnega časa osamosvojitve Slovenije, vzpostavljanja novega družbeno političnega sistema na državni in lokalni ravni, saj je bilo potrebno (re)pozicionirati vlogo Ptuja, kot enega od 10. največjih mest v novi državi.  

SMS: Zanimivo v bistvu, da nisem najprej pomislil nate v kombinaciji Brumen-Purg, ko sta s Kristiono mladim dala priložnost za ponovno profesionalizacijo gledališča. No, vrniva se k knjižici o razvoju Ptuja. Jo imaš morda v pdf? Zanimivo bi jo bilo prebrati, zdaj, s to časovno distanco. Kje je po tvojem mnenju Ptuj naredil največji potzitivni korak naprej in kje morda »zaspal«?

BB: Sam se teh turbolentnih časov bolj spominjam po »kombinaciji« Rajher-Brumen, saj mi je bil gospod Vojteh Rajher, kot predsednik Skupščine občine Ptuj v veliko podporo in oporo. Tudi s Kristino Šamperl Purg, kot članico IS SO Ptuj za področje družbenih dejavnosti, sva odlično sodelovala.

Žal nimam osebnega arhiva iz teh časov.

Po moji oceni je bil zgodovinski pozitivni razvojni korak narejen od leta 1991 do 1994 v času reforme lokalne samouprave, z izborjenim statusom Mestne občine Ptuj, Okrožnega sodišča na Ptuju, ustanovitvijo razvojne agencije ZRS Bistra, profesionalizacijo Gledališča, obranitvijo regionalnih institucij, ki jih je država želela centralizirati v Mariboru (Šolski center, Bolnica, upravne institucije…).

Žal mi je, da je padel projekt zakona o pokrajinah, s Ptujem kot pokrajinskim središčem nacionalnega pomena.

Ptuj je po moji oceni nekoliko »zaspal« na gospodarsko podjetniškem področju, saj ocenjujem, da ima s svojimi potenciali ob nekaj več zasebne podjetniške iniciativnosti tudi možnost postati razvojno žarišče Spodnjega Podravja. 

SMS: Takrat si vodil veliko Ptujsko občino s 60.000 prebivalci. Kakšni so tvoji spomni na  tisti čas?

BB: Takratna Občina Ptuj je bila območje današnje Upravne enote Ptuj, s cca 70.000 prebivalci, območjem mesta Ptuja, Ptujsko Dravskega polja, Halozami in delom Slovenskih Goric, 5. največja in najštevilčnejša občina v Sloveniji. V času osamosvajanja Slovenije sem se relativno mlad aktivno vključil v politično življenje občine, kot član in predsednik Izvršnega sveta SO Ptuj (1990-1995) in države, saj sem bil v prvem mandatu Državnega sveta RS (1992-1997) na neposrednih volitvah izvoljen tudi za državnega svetnika, kar mi je omogočilo, da sem navedene strateške dosežke uveljavil na državni ravni. 

Imel sem tudi veliko srečo, da je bil predsednik Skupščine občine gospod Vojteh Rajher, velik človek, humanist in izkušeni razvojnik, s katerim sva imela izjemno kreativen, iskren in politično usklajen odnos.  

SMS: In kaj misliš o t.i. razdrobljenosti danes? Številnih občinah? O tem, da (še) nimamo regij? Kako, kje bi naj Ptuj našel svoje mesto v državi in širši regiji?

BBV času reforme lokalne samouprave nisem bil zagovornik (pre)velike razdrobljenosti občin, vendar moramo vedeti, da smo z ustanovitvijo novih mestnih in ostalih občin za naše območje uspeli25. letihpridobiti več kot 500.000.000,00 EUR dodatnega državnega denarja, kar se pozna predvsem na področju urejenosti komunalne infrastrukture v novih občinah in institucionalnem nadstandardu v Mestni občini Ptuj.

Ključno za bodoči razvoj Ptuja in Spodnjega Podravja je nadaljnji korak v reformi lokalne samouprave, z ustanovitvijo pokrajin. Prepričan sem da je dolgoročna razvojna priložnost Ptuja in območja, da se izbori status pokrajine v modelu »11 Mestnih občin = 11 Pokrajin«, kot uveljavljenih razvojnih središč in žarišč, sicer bomo ponovno »zasenčeni« od Maribora in do države.  

SMS: Dolgo se že ukvarjaš s kurentovanjem. Če bi imel čudežno paličico: kje je po tvoje končni domet, cilj, plafon ptujskega pustnega časa?

BB: Res je, od leta 1992, ko sem Ptuj (in Slovenijo) s Kurentovanjem vključil v FECC (Federacija evropskih karnevalskih mest), mi je dano, da v različnih vlogah (so)ustvarjam Kurentovanje, kot največjo prireditev javnega pomena na Ptuju. V tem času smo uspeli izjemno etnografsko kulturno dediščino našega mesta in okolja na čelu s kurentom umestiti na evropski in svetovni zemljevid najatraktivnejših in najprepoznavnejših mednarodnih pustnih festivalov, Ptuj z okolico pa v »5. – Pustnem letnem času« preobraziti v največji muzej etnografske nesnovne kulturne dediščine na prostem v Evropi, kar je prepoznano tudi s strani FECC, v kateri sem kot predsednik Kurentovanja Generalni sekretar, svetovnega portala Lonely Planet in UNESCO, ko smo Obhode kurentov uspeli 12/2019 umestiti v Register nesnovne kulturne dediščine človeštva, Kurentovanje 2019 pa je potekalo pod uradnim pokroviteljstvom UNESCO.

Kurent(ovanje) je že eden od identitetnih simbolov Ptuja in Slovenije, postaja tudi Evropski in globalni. Verjamem, da imamo vse pogoje da s srečanji tradicionalnih pustnih likov in mask – etnografskim muzejem nesnovne kulturne dediščina na prostem, postanemo najatraktivnejši evropski in svetovni etnografski pustni festival.  

SMS: Branko, hvala za pogovor in želim ti veliko uspehov pri tvojem delu še naprej.

BB: Hvala za povabilo na razgovor in vse najlepše tudi tebi.

*Vse fotografije so iz osebnega arhiva Branka Brumna; objavljene v soglasju s sogovornikom.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.