Kandidatke in kandidati, Novice

Ivo Ercegović

Spoštovani.

Listo Ptuj je naš podpiram zato, ker so s svojim delovanjem v zvezi z obnovo ptujske tržnice dokazali, da jim gre predvsem za ohranjanje kulturne in naravne dediščine, kakor tudi ustvarjanja pogojev za boljšo družbo. Smrt dreves v centru Ptuja, kakorkoli se vam zdi ta definicija pretirana ali odmaknjena, ima simbolično in realno težo, pokaže mnogo več kot to, češ, saj smo le posekali drevesa!? Spomnite se filma: Konji umirajo, mar ne!

Podiranju dreves na tržnici so se „drevesničarji” zoperstavili s čistim srcem, s človeško intuicijo, s kulturo kot takšno … Uprizorili so izviren primer delovanja, ki mu je že zaradi tega treba dati možnost življenja med nami. Spomnimo se plakatnih akcij med drevesi, dokazovanja županu in svetnikom, nagovorov mimoidočih, uličnih recitacij, zbiranja skoraj 5000 podpisov podpore, izvedbe gledališke igre pred cerkvijo, ko so gledalci zaviti v odeje skupaj z Romano »molili« za drevesa.
Vrhunec dogajanja pa se je zgodil tisto zimsko jutro, ko je ta ista ekipa s svojimi telesi branila drevesa …
Niso jih ubranili, ker so žagarji prišli naslednje jutro! Morda je samo naključje, da se je to dogajalo ob obletnici tragedije Pohorskega bataljona, ko so pred desetletji ravno tako eni morali umreti. Zgodovina to pomni kot zmago!
Tudi ptujska zgodba se ne more pozabiti, zato je Lista Ptuj je naš dragocen primer, prinaša drugačno prakso med ptujske svetnike in ljudi sploh!

Lahko se vprašate, kdo sem jaz, da pri tem sodim.  Kaj me je sploh pripeljalo na Ptuj itn.

Bom kratek: sem povojna generacija, rojen v vasi ob morju v okolici Splita. Po končani gimnaziji sem nadaljeval študij strojništva v Ljubljani. V tem času, od 1954 do 1966, je s splitskega območja prišlo okrog 160 študentov predvsem na tehnične fakultete. Skoraj vsi rečejo, da zato, ker v Ljubljani ni bilo sprejemnih izpitov. Tudi jaz sem tako mislil, toda pozneje se je izkazalo, da sem imel posebno srečo, ker sem moral priti prav tja zaradi mlade Slovenke, ki je pozneje postala moja žena. V Ljubljani se nismo zaprli vase, bilo nam je lepo, naj omenim samo to, da so že pred mojim prihodom ustanovili ragbi klub Ljubljana. Ragbi je šport, ki so ga v Split prinesli angleški mornarji, ga od njih prevzeli študenti, ki so ga prinesli v Ljubljano in smo ga drugi postopoma sprejemali. Rekli so nam, da smo »luđaci«, ker so bili pogoji za trening in tekme zelo težki, brez interesa družbe itn. Mogoče najbolj prepoznaven norec med nami je bil Milan Dekleva, za katerega upam, da bo kdaj napisal roman o tem. Torej, zaradi svoje ljubezni iz okolice Ptuja sem zapustil ljubljansko druščino, nadaljeval študij v Mariboru in prišel sem, v drugo »najlipše misto na svitu«. Naj dodam, da je omenjena skupina ohranila medsebojne stike in se kot Dalmatinska klapa študentov vsako drugo leto srečamo v Splitu in Ljubljani. Lani smo se izjemoma dobili na Ptuju!

Od leta 1972 do upokojitve sem delal v tovarni aluminija v Kidričevem – Talum. Tudi pri tem sem imel veliko srečo. Predvsem zaradi ljudi, od preprostega delavca iz stare elektrolize A do vrhunskih strokovnjakov, ki so iz tega procesa ustvarili najbolj sodobno proizvodnjo v Evropi in svetu. Zato za svoj življenjski uspeh štejem obdobje direktorovanja proizvodnje na prehodu stare v novo tehnologijo oziroma krajše – obdobje nove elektrolize C, ki je že takrat dosegala izjemne rezultate in jih ohranila do danes.

Hčerki imata svoje življenje, midva z ženo živiva, za mnoge v »odmaknjenem viničarskem« svetu, v Krčevini pod Vurberkom. Od tukaj, ne boste verjeli, vidimo Brač, to pove vse! Zaljubljena sva v zemljo. Meni je na prvem mestu vinograd, amatersko fotografiram, hodim v šolo zgodovine umetnosti, svoj pogled na življenje pišem v rubriki Petek, ki ni na spletu. Najlepša okupacija so mi ptice. Na drevesih imam okrog 23 različnih valilnic, iz katerih letno pokuka na svet okrog 200 novih življenj. Ne vino, ne sadje in noben vrt ne more tega nadomestiti. V ta namen sem v zadnjem obdobju od vseh organizacij le član Društva za zaščito in opazovanje ptic Slovenije.

Strankarska politika?

Res je, tako kot se dotika vsakega človeka, je tudi del mene. Toda iz osebnih razlogov sem trdo na stališču, da uradno ostajam zunaj politike.

Naj povem, da smo v rubriki Petek sprožili dejavnosti za vsaj delno ohranitev stare ograje okrog tržnice.

Moram poudariti, da je po dolgem pregovarjanju župan Miran Senčar temu prisluhnil in korektno sprejel naše obrazložitve.

Upam le, da bo naša pobuda uresničena in bo v prihodnje vsaka politika spoštovala mnenje ljudi, kar Lista Ptuj je naš s svojim županskim kandidatom Igorjem Majnikom poudarja v svojem programu.

Ivo Ercegović

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.