Katalpe ŽivE!

Presenečenjaaa!

Se spomnite tele pesmice: Presenečenja?
So tudi taka, ki “… dajejo ti upanje“, poje.
In tole presenečenje je takšno, da daje upanje:

Takole so šli dogodki:20180819_210911

Ptujčanka Tereza Vidovič je opazila naslednje: iz mest, kjer so nekoč stale katalpe na tržnici, potem pa nekaj časa štori – tudi te so potem stroji zmleli – so pognale: katalpe!

26771786_10156052965506202_1334763023_o
Foto: Katalpe posekane.

20180820_122242

Foto: Katalpe žive!

In tu moje presenečenje še ni končano:

Ptujčana Lila in Darko sta nato v neki nočni mestoosvobodilnobudilni* akciji ročno izkopala, kar je od zmletih katalp ostalo …

IMG_1084

Foto: “Vun zrovane katalpe”

Zakaj zvezdica*?
Ker sem si to ime  “mestoosvobodilnobudilni” seveda izmislil. Izmislil pa sem si ga nisem čisto slučajno. Namreč: ko je organ župan dal 9. 1. 2018 posekati katalpe, se je v javnosti rodila sintagma “jutranja diverzantska akcija”. In sem se spomnil narodnoosvobodilne vojne in potem skoval mestno-osvobodilno-budilno akcijo.

…. in jih odnesla na varno in presadila ter jih zdaj negujeta!

40072199_236814800313480_5085289072860069888_n

Foto: Katalpe postrojene in čakajo na zapovest.

Dobro; bilo je, kar je bilo. In kaj ZDAJ?

Nič. Nobenega načrta ni bilo tudi 10. januarja, ko so drevesa padla. Stvari se pač dogajajo spontano.
Pa ne čisto. V resnici se dogajajo tako, kot želite ljudje. Ljudje pišete, berete, fotografirate, se izražate, izražate svoja stališča in poglede tudi glede dreves in to berem in si svoje mislim.

In zdaj si pač mislim:

Ta drevesa, te nesrečne katalpe, ki so padle vsaj pol leta prezgodaj ne pozabimo: “drevesničarji” smo bili ZA ureditev tržnice, vendar z drevesi katalpe bi lahko dajale senco in živele vsaj še to poletje. (Bili smo točno za to:  “ureditev” in tudi “tržnice”.)

In te katalpe se očitno ne dajo, si mislim po videnem.

Najprej so romale na Gajke, kjer so na odpadu: pognale! Namesto da bi zgnile, so mladičke “povile”!
Še štori, ki so bili kot pravim, zmleti kakor da bi kdo hotel zmleti v pesek in prah vsak spomin na drevesa so letos poleti “pognali”.
Albanci iz sosednjega Kiwija so jih menda celo prijazno zalivali v vročini.

In katalpe upam, da se zavedamo niso samo kubiki lesa, pač pa so simbol. Simbol tega: na Ptuju se je v 27. letu večstrankarske predstavniške demokracije v najstarejšem slovenskem mestu prvič zgodilo to, da od ljudi izvoljeni predstavniki niso poslušali in predstavljali volje skoraj 5000 ljudi. Skoraj 5000 ljudi je namreč s podpisi peticije “Za drevesa” reklo: Naj kljub prenovi tržnice drevesa vendar ostanejo; vključite jih, da se, tu in tu in tu so vendar zgledi, dobre prakse.

Pa pustimo lanski sneg.

Teh sedem dreves pravljično številnih me pač zanima vse bolj in bolj.
Ker očitno se ne mislijo dati. Ne predati.
Kaj imajo v načrtu? Kam se bo obrnilo poslej njihovo življenje? Bodo res poganjki ostali pri življenju?

Seveda smo v skupini Ptuj je naš takoj dobili kar nekaj idej glede teh pomlajenih katalp. Takšne so:

Zdaj se sadike presajajo. Negujejo, da bi se dobro prijele.
Potem pa bi začeli za njih iskati botre. (A o tem prihodnjič.)

In nekega lepega dne bi bilo lepo, če bi se katalpe vrnile. Nekoč nekam v idealnem v javni prostor mesta Ptuja, od koder so bile proti volji ljudi umaknjene.

DSC03120

Foto: Katalpe še eno leto nazaj.

Hvala bogu obstajajo ljudje, kot so zgoraj omenjeni, ki vidijo in ne le vidijo, pač pa tudi ukrepajo.

Hvala Tereza, Lila in Darko da ste šli reševat sedem ptujskih katalp. Če “presadike” uspejo, sem rade volje boter ene tudi sam.

Kdo ve, kako bodo katalpe živele naprej?

Živele, katalpe!
Katalpe živé!

Zapise o “podmladku” bom z največjim veseljem nadaljeval.

Vsi, ki pa vam ta tema gre na živce: razumem, spoštujem in svetujem:
več možnosti imate na voljo in vse so brezplačne:
–  ne hodite več na to spletno stran,
 odjavite se iz FB skupine Ptuj je naš,
 naredite svojo spletno stran ali FB skupino, kjer pač objavljajte tisto, s čimer imate vi veselje.

Ker, vemo: vsako tele ma svoje vesel’e. Sem tele, ki so mu drevesa všeč in imam pravico do svojega kosa teletine, si mislim.
Vsak po svoje, kuda koji, mili moji, rečejo pri sosedih.

Vse bo v redu, katalpe; tak je moj občutek! Zaradi ljudi, ki jim vseeno ni.

Organove motorke so mesto prebudile nekega meglenega jutra.
Tereza, Lila in Darko nas bude, bodre in dajejo upanje: katalpe so žive.

samo občan Samo

 

 

 

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.